 |
Forum za ljubitelje nemških dog
FROM LONG NECK www.doggedog.mojforum.si |
| Avtor |
allya
Pridružen/-a: 26.07. 2006, 15:12
Prispevkov: 114
Kraj: Koper
27 Nov 2006 18:20 |
|
| Sporočilo |
|
|
Sem kontaktirala tega terapevta (Simončiča ?) in začneva že danes s terapijo za Allyo.
Sem mu poslala slike od moje kokice in je rekel, da je stanje dokaj kritično. Zato začneva takoj.
Vsaka pomoč bo dobrodošla (TinaLuna), saj jaz ne vem več kaj naredit. Danes se je celo podelala na svoje ležišče in potem ležala v tisti kak... .
Ne vprašat kaj sem imela, ko sem prišla domov. Najprej pod tuš, potem pa čistilna akcija. Naj povem, da Allya danes ful kašlja in se na splošno dosti slabše počuti.
Pa da ne bi kdo mislil, da sem jo kregala zaradi tega, kar se je zgodilo. Mene je takega dogodka res strah. Pa ne zaradi posledic, ki jih še sedaj voham, ampak zaradi drugih posledic.
Te dni se bom bolj posvetila moji ljubici, ker bo imela vsak dan terapijo na daljavo in ko rešiva se oglasim spet na forumu.
Drugače pa hvala vsem za lepe besede in spodbude, ki mi jih dajete. Res ni lahko vse skupaj, ampak za mojo ljubico to in še več.
_________________
Končno jo imam tudi jaz
|
|
|
     |
| Avtor |
mare
Pridružen/-a: 19.07. 2006, 06:14
Prispevkov: 39
Kraj: vnanje gorice
29 Nov 2006 09:50 |
|
| Sporočilo |
|
|
Lepo pozdravljeni!
Včeraj smo bili tudi mi pri veterinarju, ker kiha in hrka in ko kihne smo stuširani in ima rjav izcedek iz nosu in 39.5 vročine. To se je začelo 3 dni nazaj. Vzeli so mu kri in bris izcedka iz nosu, čez dvajset minut so bili izvidi, dejal je da so vrednosti v krvi povečane, da je neka infekcija in nam je dal antibiotike Synulox 2,5 na dvanajst ur za 10 dni. Pravijo da naj bi bilo po teh antibiotikih po 3-4 dneh bolje, če pa ne pa v ponedeljek na slikanje pluč. Upam da ni to kar razsaja kužni kašelj, ker se čudim, veterinar ga ni omenil. Kaj mi lahko kdo svetuje, ali naj grem še h kakšnem drugem veterinarju po mnenje. Mare
_________________
doge so zakon
|
|
|
|
| Avtor |
maja01
Pridružen/-a: 21.11. 2006, 19:40
Prispevkov: 47
Kraj: ljubljana
29 Nov 2006 18:35 |
|
| Sporočilo |
|
|
Jaz bi pocakala par dni, da vidis, ce bo antibiotik prijel. Ce po parih dneh ne bo izboljsanja, oz. ce se stanje prej poslabsa, pojdi nazaj. So slucajno kaj rekli kaj so nasli v brisu?
Allya, kako sta ...? Driska je lahko ena od reakcij na kortizone. Povej Tozonovi kaj se je zgodilo. Je fino, da ve.
m.
_________________
-- think of me long enough to make a memory --
|
|
|
 |
| Avtor |
mare
Pridružen/-a: 19.07. 2006, 06:14
Prispevkov: 39
Kraj: vnanje gorice
29 Nov 2006 18:48 |
|
| Sporočilo |
|
|
Bris so vzeli, sam povedal niso ali so ga pregledali.Naredili so pregled 1 kategorije, odvzem krvi, hemat.-hemogram+difer in dali synulox 50 tablet- 2,5 na 12 ur dest dni. To je vse.
_________________
doge so zakon
|
|
|
|
| Avtor |
maja01
Pridružen/-a: 21.11. 2006, 19:40
Prispevkov: 47
Kraj: ljubljana
29 Nov 2006 19:15 |
|
| Sporočilo |
|
|
jaz bi pocakala par dni. Ce bo slabse, oz. ne bo slo na boljse, pejdi pa nazaj. Ce niso nic rekli, potem je sel bris verjetno v analizo v mikrobioloski laboratorij in bo trajalo dan/dva, da kaj izolirajo. Ce je kaj "cudnega" bodo delali se antibiogram (kateri antibiotik je najprimernejsi). Synulox je eno tako splosno/univerzalno zdravilo.
m.
_________________
-- think of me long enough to make a memory --
|
|
|
|
| Avtor |
mare
Pridružen/-a: 19.07. 2006, 06:14
Prispevkov: 39
Kraj: vnanje gorice
29 Nov 2006 19:18 |
|
| Sporočilo |
|
|
Maja01 zaenkrat hvala za ta pojasnila.
lep pozdrav mare+Er
_________________
doge so zakon
|
|
|
|
| Avtor |
HABIBTI
Pridružen/-a: 21.07. 2006, 09:55
Prispevkov: 2467
Kraj: Sharm El Sheikh
30 Nov 2006 09:11 |
|
| Sporočilo |
|
|
|
Mare upam, da se bo vas malcek hitro pozdravil. Drzim pesti za Era in Allyo!
|
|
|
   |
| Avtor |
allya
Pridružen/-a: 26.07. 2006, 15:12
Prispevkov: 114
Kraj: Koper
30 Nov 2006 18:55 |
|
| Sporočilo |
|
|
Da se tudi mi malo oglasimo. Z Allyo je psihično po teh terapijah precej bolje, fizično pa se kar ne more pobrati. Saj se je poredila in je močnejša, ampak ko jo gledaš, vidiš da ni glih najboljša.
Danes imava zadnjo terapijo na daljavo, v ponedeljek pa kontrolo na fakulteti.
Jaz sem za mojo punčko res naredila vse kar se da, ampak bojim se, da se ne bo nikoli pobrala. Ta bolezen je bila prehuda zanjo. Občutek imam, da jo prav umetno in na silo držim pri življenju.
Ne me zdaj napadat, da zakaj ne mislim pozitivno, glede na to, da se je stanje malo poboljšalo.
Ampak če bi vidli mojo punčko v oči, bi vidli neko globoko žalost. In meni se prav smili. Saj ne mislim zdaj, da bo šla. Ampak tudi če preživi, ne bo nikoli več taka kot je bila. Ta dolgotrajna bolezen in antibiotiki so jo močno zaznamovali. Včasih sem prav jezna nase, ker sem ji povzročila toliko trpljenja, da si tega ne zasluži noben psiček. Verjemite, da Allyi ni bilo lahko prenašat to bolezen. Bile so bolečine, slabost, utrujenost, in dosti slabih stvari.
Saj te tablete in terapija so mi jo postavili pokonci, ampak bojim se, da sedaj ko bom začela ukinjati vse antibiotike (zelo počasi v roku enega meseca), da bo spet isto kot prej. Antibiotiki so verjetno zavrli in zadržali simptome na neki minimalni ravni, pozdravila pa se ni.
No, v ponedeljek poročam kaj so ugotovili na fakulteti.
_________________
Končno jo imam tudi jaz
|
|
|
|
| Avtor |
Linda
Pridružen/-a: 14.11. 2006, 07:41
Prispevkov: 33
Kraj: Ljubljana
30 Nov 2006 19:41 |
|
| Sporočilo |
|
|
Joj, ko berem tole kaj vse se dogaja s tvojo punco me kr stisne notr. Prov nobenmu ne prvoščm da ga doleti kej tazga,res.
Držim pesti in upam da bo šlo s tvojo punco res čimprej na bolš.
Lp 
|
|
|
|
| Avtor |
Darby
Pridružen/-a: 10.10. 2006, 16:33
Prispevkov: 106
Kraj: Maribor
01 Dec 2006 23:01 |
|
| Sporočilo |
|
|
|
Jaz še vedno držim pesti in verjamem, da bo Allya dobra "stara" Allya, saj ima neverjetno podporo z strani njene družine.
|
|
|
|
| Avtor |
Melagrana
Pridružen/-a: 31.10. 2006, 17:56
Prispevkov: 37
08 Dec 2006 20:30 |
|
| Sporočilo |
|
|
|
Allya kako vama gre? Je mala že kaj boljše?
|
|
|
|
| Avtor |
Darby
Pridružen/-a: 10.10. 2006, 16:33
Prispevkov: 106
Kraj: Maribor
09 Dec 2006 14:43 |
|
| Sporočilo |
|
|
Tudi jaz se sprašujem kako je Allya.
Upam da ste vredu.
Držim pesti in pošiljam novo pošiljko pozitivnih misli.
|
|
|
|
| Avtor |
allya
Pridružen/-a: 26.07. 2006, 15:12
Prispevkov: 114
Kraj: Koper
09 Dec 2006 20:41 |
|
| Sporočilo |
|
|
Evo me, danes se bom kar malo razpisala, zato tisti, ki spremljate to temo, si vzamite kar nekaj minut, ker tokratno pismo bo dolgo.
Torej, naj najprej poročam, da je Allya skoraj kot nova, in če bi jo danes videli ne bi nikoli rekli da je bila kdaj bolana. Toliko na kratko, več sledi tekom pisma.
Zdaj pa lepo na začetek.
Kot sem že napisala, sem si psa ND želela že od svojega 12 leta. Želja je rastla in jaz sem odraščala. Pa je prišla srednja šola, pa je prišel faks, pa je prišlo skupno stanovanje s fantom. In ker denarja ni bilo, želja po psu pa ogromna, sem kupila labradorja. Brez da bi predelala kak forum, dobila informacije in se zanimala za vse stvari, ki spadajo zraven. Seveda čistokrvno samičko brez rodovnika. Nikoli več kaj takega. Psička je imela poteze in karakter labradorke, ampak ni bilo pa vse kot se spodobi. Seveda si takrat nisem delala problemov z raznoraznimi boleznimi in pravilno hrano in vsem kar spada zraven. Seveda sem mogla psičko po 5 letih evtanazirat zaradi težav, ki jih sedaj nima smisla razpravljat. Po dveh letih se je lani spomladi spet pojavila želja po psu. Ker tokrat nisem mislila it z glavo čez zid, sem si vzela čas in skoraj eno leto razmišljala kako in kaj. Nakar sem letos spomladi začela intenzivno spremljat forume nemške doge (oranžnega, modrega in zelenega). Prebrala sem vse forume skoraj v nulo in se odločila da sedaj je pa čas za mojega tako težko pričakovanega kužeka. Prebrala sem pa tudi dosti o karakterju, značilnostih, dednih bolezni in nagnjenjih k nekaterim boleznim. Tako da prav nepoučena nisem bila.
Odločitev je padla na Allyo in tako sem jo lepega julijskega petka dobila. Še sedaj se spominjam, da sem bila cel dan tako naspidirana in presrečna, da sem mislila da sem v nebesih. Ta sreča je trajala do tistega tragičnega 16. oktobra, ko mi je psička zbolela.
Pa da se vrnemo malo nazaj. Ko sem imela prejšnjo psičko (bile sta dve, mama in hči), sem brez problema vedla kako se ju vzgaja, kako se reagira ko sta bili bolani, skratka nobenih travm. Ko pa sem dobila Allyo, pa se kar naenkrat nisem več znajdla, ko jo je osa pičila, ko si je prvič tačko zvila in ko je prvič zakašljala, ko je prvič drisko dobila. Skratka nisem vedla več kako in kaj. Pa je bil ta forum tisti, na katerega sem se obrnila v vsakem trenutku.
Ker imam sedaj opravke, bom nadaljevala kasneje.
Evo me, nadaljujem kar tukaj.
Torej, kot sem rekla, je bil ta forum moja opora za vsak problemček. Dosti krat sem pretiravala, včasih se nisem znajdla za prave neumnosti in sem pač tu gor dobila mnogokatere informacije.
In ko je Allya zbolela, sem seveda ponovno tukaj iskala pomoč. Seveda si nihče ni predstavljal (še najmanj pa jaz), da se bo ta prehladek sprobrnil v take razsežnosti kot se je. Iskala sem odgovore, na marsikaterega sem dobila tudi informacijo nazaj. Zataknilo pa se je pri vprašanju kaj pa sedaj, ko je Allya tako bolana in je nevarno da pogine. Pa sem najprej poiskala po ostalih forumih, če je bilo kdaj koli kaj takega napisanega. Pa nisem našla ničesar. Pa sem nekaj časa študirala, če naj sploh postavim tako občutljivo vprašanje, kdo pa sedaj nosi stroške nastale situacije.
Kot prvo, mislim da nisem edina, ki je imela probleme s psom. Sem pa očitno edina, ki je bila to pripravljena deliti na forumu v vsakem detalju. Tako prijetnem kot tistem neprijetnem. Glede na to, da nisem nikjer zasledila prakse oziroma odgovora, kako se sedaj reagira, sem ga pač postavila. In mislim, da sem naredila mogoče celo napako, da sem to javno vprašala. Spet bom postavila primerjavo med trgovino in psom. Če kupiš stroj in se ti pokvari, greš pač nazaj in ga zamenjaš ali pa ti vrnejo denar. In me je čisto enostavno zanimalo kako pa je to v pasjem poslu. Pa ne samo pri ND, mislim da je lahko prav pri vsaki pasmi nekaj podobnega. Zanimalo me je, kako se pač ravna v tem primeru. Saj sem dobila eno vrsto odgovora, ampak ne čisto tapravo. Vsakemu, ki je v tej temi odgovarjal, se iskreno zahvaljujem, ampak odgovora pa še vedno ne vem. Rečeno je bilo, da naj bi ravnali po svojem občutku in vesti, ampak nekega pravila pa ni bilo povedanega. Torej lahko samo sklepam, da ga ni. Ma kaj sem res edina, ki je naletela na tak problem pri psu, da je tako grdo zbolel. Kajti če je res tako, sem imela eno zelo veliko smolo.
Če pa ni tako, pa bi ja morali podat točen odgovor. Torej: v primeru, da se s psom zgodi to pa to, je posledica ta pa ta.
Samo to sem hotela. Oziroma: ne, take prakse ni in se vsak vzreditelj odloča po svoji vesti in zmožnosti.
Kajti kot sem zasledila, ni važno ali imaš pogodbo o nakupu ali ne. Končni rezultat je vedno odvisen od volje vzreditelja.
Sej, lahko da je vso to pisanje v temi o prehladu pretirano, ampak ko bo nekdo imel nekoč podobne ali enake težave, bo vsaj lahko dobil občutek, da kako se v navedeni situaciji reagira.
Saj jaz točno vem, da mi vzreditelj ni hotel prodati bolanega psa. Kajti Allya je bila ob prihodu k meni popolnoma zdrava, lepa, živahna psička. So se pa kmalu začeli takšni in drugačni problemi.
Vem, da ko kupiš pasemskega psa, moraš računat tudi na določeno zdravniško oskrbo. Kajti znano je, da so tej psi bolj občutljivi. Ampak kar sem jaz šla skozi, je bilo pa tudi opasno. Tako iz finančnega kot tudi psihičnega vidika.
In še enkrat ponavljam, nočem ničesar zahtevat ali izsiljevat ali kar koli drugačnega. Sem samo povprašala o praksi, ki velja v takih primerih.
No, zdaj zaključimo to poglavje in preidimo k Allyi in poteku njenega zdravljenja.
Marsi kdo mi je rekel, da sej to pisanje po forumu je en lari fari in da tako tukaj večina nima pojma in samo podajajo svoje izkušnje.
Ja, pa saj to sem iskala. Zato pa sem na forum pisala. In vse lepe besede, ki ste mi jih namenili, so mi zelo veliko pomenile. Lahko se zdi to komu pretirano, ampak verjemite mi, da je meni dostikrat vlilo tisti kanec več upanja in moči, ki jo potrebuješ, da nadaljuješ po trnovi poti. Zatorej vsem še enkrat HVALA ZA VSE LEPE MISLI IN ŽELJE. In hvala vsem, ki ste mi tako in drugače stali ob strani. Eni z telefonskimi pogovori, drugi z maili, tretji pa z kontaktnimi števiklami oseb, ki mi lahko pomagajo.
Kot sem že nekaj krat povedala, nama z Allyo ni bilo lahko v tej njeni bolezni. In dobila sem tudi občutek, da bi bilo marsikdaj jo bolje dat takoj uspavat, kot pa da je trpela.
No, in tu sem si jaz dobila čisto nove razlage. Ja, na trenutke je bilo res hudo in naporno. Pa ne samo za psičko, tudi meni ni bilo lahko. Sicer pa, če bi za vsako tako stvar obupali in dali takoj evtanazirat, se medicina ne bi mogla razviti do te mere, kot se je. Najlažje je dat psa, ki ni v najboljši formi evtanazirat, in stvar je rešena. Pa če bi tako gledali, danes ne bi bilo toliko ljudi na svetu. Tudi mi moramo marsikdaj kaj potrpet, pa nam je hudo, pa nas boli, pa nam je slabo in ne vidimo izhoda.
Pa se vseeno borimo, včasih premagamo bolezen, včasih pa tudi ne. Sigurno pa ne vržemo puške v koruzo ob prvi oviri.
In to je razlog, da sem se do danes borila z Allyo za njeno preživetje.
Sedaj naj povem najprej diagnozo, ki sem jo dobila v ponedeljek na kliniki. Glede na to, da so vse bolezni po testih izključene in da so pljuča polna vode, je najverjetnejša diagnoza rak na pljučih. Ker ne dovolim, da psički odprejo prsni koš, da bi potrdili diagnozo, bo ostalo kar pri tem. Ko sem prišla v ponedeljek na kliniko, niso mogli verjet, da se je Allya tako pobrala v teh treh tednih, ki sem jo zdravila predvsem po mojih občutkih in mojih odločitvah o zdravilih. Seveda vse po posvetu z doktorji iz klinike, ampak vedno po mojih čutenjih, ki sem jih imela do Allye. Po končanem pregledu, sem prosila dr. Tozon, da se usede z mano in predebatirava po dolgem in počez vse možne scenarije bolezni, vzrokov, načinov zdravljenja in posledic, ki jih imajo lahko na psičko.
Na koncu se je spet strinjala z mano, da pustimo Allyo pri miru, ji dajem sicer še vedno tablete Medrol, vendar jih počasi zmanjšujem. Ukinle smo Primotren in dodala sem ji tablete Solvolan za olajšanje izkašljevanja.
Ker je imela Allya nihanja v razpoloženju, ste bili tudi na forumu vajeni, da sem en dan pisala o izboljšanjih, drugi dan pa že o poslabšanju.
Nato, sem prosila Simončiča (zdravitelja) za pomoč in mi je štiri dni na daljavo zdravil Allyo. Stanje po terapijah se je precej izboljšalo, ampak ni bilo še najboljše. Potem je bil pregled na kliniki, dolga pot za Allyo, in v ponedeljek in torek spet močno poslabšanje. Na tisti točki sem se že počasi poslavljala od moje ljubezni in se pripravljala, da jo bom konec tedna peljala evtanazirat. Niti da ne zgubljam besed, kakšna sem bila. Vsak dan sem jokala na njenem trebuščku, jo poljubljala po celem telesu in si dopovedovala, da je tako najbolje za njo.
Pa je prišlo eno ZS, ki mi je spet vlilo upanja. Dobila sem telefonsko številko ene gospe iz Semedele pri Kopru, ki se tudi ukvarja z bioenergijo. Pa sem rekla, saj ni greh poskusit.
No, tukaj bi spet nekaj povedala. V bioenergijo sem načeloma verjela, dokler so to drugi uporabljali in potrebovali. Vsakemu bi priporočala tako obliko zdravljenja.
Ko pa je šlo za mojo ljubico, pa so se kar naenkrat pojavili dvomi. Kar naenkrat nisem več tako močno verjela v to moč in sposobnost zdravitelja. No, in šla sem h gospe Manji. To je ena zelo posebna in zelo prijazna gospa, ki mi je bila pripravljena pomagati. Prvi dan, ko sva prišle k njej, je bila Allya malo nezaupljiva in se ji ni upala pribižati. Zato sem se jaz usedla zraven Manje in držala psičko za ovratnico. Ko je obdelovala Allyo, sem začela čutit zelo močno toploto v kolenih. Pa sem ji rekla, da ona pa res oddaja toploto. Pa mi reče, če lahko še mene zajame v ta krog energije in sem seveda privolila. Češ, kaj pa je to kaj takega.
Potem pa je začelo v moj hrbet udarjat ena vročina in eni valovi, kot da bi me veter butal v križ. Meni so šle solze na oči, ker kaj takega še nisem doživela. Še enkrat bom ponovila. Tem rečem sem sicer pogojno verjela, ampak nisem jih pa uporabljala. Ampak to kar sem doživela pri tej gospe, pa je šlo čez vse meje mojega razumevanja. Torej spoznala sem, da jo ta gospa res fila z nečem. S čim, me ne zanima. Dejstvo je, da je Allya danes čisto drug pes. Polna energije, veselja, kašljanje se je zelo umirilo, njeno obnašanje stabilno. Skratka, da jo danes vidiš, ne bi nikoli rekel, da je bila še pred par dnevi za umret.
S tem, da se popolnoma zavedam, da če je slučajno diagnoza pravilna in da ima Allya limfnega raka na pljučih, da se ji lahko stanje v trenutku obrne navzdol in se poslabša tako, da jo bom morala evtanazirati.
Ampak zaenkrat je psička kot nova.
Zdaj nočem negirat gospoda Simončiča, kajti on ji je začel dovajat pozitivno energijo in se je že po njegovih terapijah počutila mnogo bolje. Tako da mislim, da je nadaljevanje terapije pri Manji imelo toliko bolj plodna tla.
Vendar dejstvo je, da je Allya v tem trenutku skoraj ozdravljena.
Torej, da povzamemo. To pisanje o prehladu, kasneje o odgovornosti za nastalo situacijo in vse kar je sledilo temu, naj bo prevsem v vednost vsem tistim, ki se bodo kdaj srečali s takim problemom. Več ki nas bo pisalo na forum, več mnenj bo obstajalo in več konkretnih primerov, kaj se pravzaprav dogaja z našimi psmi.
Kajti, še enkrat povdarim, ne verjamem da sem edina, ki se je srečala s takim problemom. Toliko se govori o zdravstvenih težavah ND, ko pa iščeš konkretne primere, pa jih ni nikjer.
Forumi obstajajo za lepe besede, cukrčke, ljubčke in vse lepo kar spada zraven. Obstajajo pa tudi za tisto drugo, temno plat zgodbe, ki sledi nakupu takega psa.
Še enkrat hvala vsem za vse lepe besede. Res so mi bile v veliko pomoč, kajti marsikdaj nisem verjela, da bom zmogla. Samo tako naprej.
Povzetek. Allya zaenkrat ostaja z mano, živa in skoraj popolnoma zdrava. Če pa se bodo stvari zakomplicirale, pa ne bom več razmišljala kaj naj naredim. Takrat jo bo treba evtanazirat in stopit korak naprej. Sedaj pa samo še okvirno informacijo o stroških takega zdravljenja. Vsa zdravniška oskrba in zdravila so me do sedaj stala cca. 1000 eur.
No, sedaj pa lahko noč. V upanju, da bo to pisanje komu pomagalo pri premagovanju problemov in težav pri prehladu psa.
Še vedno bomo vsi pomagali po svojih močeh, končna odločitev pa je vedno lastnikova. Pa tudi od moči okužbe, vira okužbe in še marsičesa je odvisno končno zdravljenje.
_________________
Končno jo imam tudi jaz
|
|
|
|
| Avtor |
HABIBTI
Pridružen/-a: 21.07. 2006, 09:55
Prispevkov: 2467
Kraj: Sharm El Sheikh
10 Dec 2006 09:03 |
|
| Sporočilo |
|
|
Jokala sem, ko sem tole brala...Upam, da se bo Allya vendarle pozdravila saj ima res krasno osebo ob sebi! Drzim pesti za obe! Krasni sta 
|
|
|
|
| Avtor |
INES
Gost
10 Dec 2006 09:16 |
|
| Sporočilo |
|
|
Živjo!
A si zadnjič dobila ovabilo od moj-album?
|
|
|
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Išči
